Finančne storitve – novi izzivi ali šoki? | mag. Matija Vojsk. Novosti v dejavnosti finančnih storitev.

Čas branja: 2 min

Tehnološke novosti in posledični razvoj novih poslovnih modelov so v številnih gospodarskih dejavnostih povzročile spremembo poslovnih modelov, s trga pa so celo izginila prej uspešna podjetja (npr. Kodak). Obenem pa se vedno bolj uveljavljajo novi ponudniki storitev (npr. Netflix, Amazon, Uber, AirBnB, Salesforce), ki svoj prodor gradijo s pomočjo upravljanja podatkov o uporabnikih preko t. i. programskih vtičnikov (API), s katerimi so poslovnim partnerjem ponudili vmesnike za razvoj in priključitev aplikacij za uporabnike. Na ta način ustvarjajo nove, za uporabnike privlačne storitve.

Prelomne novosti pred vrati Evropske unije so tudi v dejavnosti finančnih storitev.

Na področju plačevanja, ki postaja vedno bolj on-line in mobilno, se krepko povečujeta število in delež elektronskih transakcij.

Tehnološkim novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim se je v tej dejavnosti pridružila ločnica, uvedba prenovljene direktive o plačilnih storitvah PSD2, s katero naj bi po predvideni uvedbi leta 2018 še znižali tarife plačilnih storitev, bolje zaščitili kupce in ustvarili regulatorne pogoje za uvedbo digitalnih sprememb, ki so deloma že, še bolj pa bodo preoblikovale panogo finančnih storitev, a tudi druga področja poslovanja s trženjem na čelu.

Pomembna novost bo, da bodo banke primorane omogočiti dostop do podatkov na računih komitentov licenciranim ponudnikom storitev (TPP – third party providers). EBA v ta namen pripravlja tehnične standarde.

Pooblaščeni TPP bodo dveh vrst:

AISP (Account Information Service Providers) bodo razpolagali s podatki o računih in bodo lahko posredovali (in tržili) informacije in storitve na podlagi le-teh, PISP (Payment Information Service Providers) pa bodo na zahtevo plačnikov lahko (brez vnaprejšnje odobritve banke) izvajali plačila z računov, tudi pri drugih izvajalcih plačilnih storitev. Predvsem za banke to pomeni poslovni izziv, a tudi možnost sklepanja novih partnerstev.

Spremembe bodo velike in bodo imele posledice tako za kupce kot tudi za banke in druge ponudnike finančnih storitev, ponudnike blaga in storitev za končne potrošnike, kot tudi za ponudnike storitev na medpodjetniškem trgu. Po nekaterih ocenah naj bi PISP plačevanje do leta 2020 zasedlo že šestino vseh on-line retail plačil (ne nepomembno na evropskem trgu z več kot 110 milijardami negotovinskih transakcij in prek 280 trilijonov evrov vrednosti).

Ključen bo tržni boj za bližino uporabnika. To bo boj z visokimi vložki. Po predvidevanjih nekaterih analitskih hiš je na petih glavnih področjih t. i. retail poslovanja (potrošniško financiranje, hipoteke, posojila malim in srednjim podjetjem, retail plačila in upravljanje premoženja) do leta 2025 na udaru več kot 40 odstotkov bančnih prihodkov in od 20 do 60 odstotkov dobička.

Mag. Matija Vojsk

Maj 31, 2017Matija Vojsk

Razširite vsebino:

Matija Vojsk

LinkedIn: LINK

Mag. Matija Vojsk, MBA, ima z vodenjem podjetij in upravljanjem projektov dolgoletne izkušnje.

Med drugim je bil član uprave Telekoma Slovenije in Dela ter svetovalec uprave Poslovnega sistema Mercator, poleg tega pa direktor oziroma član poslovodstev nekaj podjetij. Kot direktor na področju svetovanja v PricewaterhouseCoopers je sodeloval z vodstvi podjetij in finančnih ustanov. S področja korporativnega upravljanja ima poleg upravljalskih tudi nadzorstvene izkušnje kot imetnik certifikata ZNS ter predsednik in član nadzornih svetov več podjetij.

Poslovno v mednarodnem prostoru predvsem deluje na področju načinov vstopa na tržišča in razvoja poslovanja v regiji, z naročniki iz Slovenije pa predvsem na področjih pretvorbe poslovnih strategij v operativno izvajanje, izboljšanja učinkovitosti operativnega poslovanja, strateške nabave ter prodaje in marketinga.

Poleg poslovnega svetovanja predava članom nadzornih svetov in strokovnjakom podjetij in drugih ustanov, pri čemer v vsebino vključuje novosti iz svetovne prakse.