Junija 2023 se je začel uporabljati evropski enotni patentni sistem.
Med 17 članicami, ki bodo že od začetka sodelovale v sistemu, je tudi Slovenija, pričakuje pa se priključitev še ostalih.
Enotni patentni sistem bo podjetjem olajšal zaščito inovacij v Evropi in izkoriščanje njihove intelektualne lastnine. Enotni patentni sistem bo okrepil inovacije in konkurenčnost EU ter dopolnil enotni trg za patente. Sprva bo zajemal 17 držav članic, ki predstavljajo približno 80 % BDP Unije.
Enotni patentni sistem zagotavlja enotno kontaktno točko za registracijo in uveljavljanje patentov v Evropi. To pomeni nižje stroške, manj birokracije in manjše upravno breme za inovatorje, zlasti za mala in srednja podjetja. Podjetjem in drugim inovatorjem omogoča, da za svoje izume prejmejo evropski patent z enotnim učinkom, ki velja v vseh sodelujočih državah članicah. S tem se bodo izognili zapletenemu mozaiku nacionalnih patentnih zakonov in postopkov ter dragim nacionalnim zahtevam za potrjevanje evropskih patentov.
V prvem letu delovanja je bilo registriranih preko 13.000 patentov. Med vodilnimi državami po izvoru prijavitelja prednjačita Nemčija in Švica.
Enotno sodišče za patente bo pristojno za evropske patente z enotnim učinkom in že obstoječe evropske patente, podjetjem pa bo omogočilo učinkovitejše uveljavljanje patentnih pravic. Zagotovilo bo tudi doslednejši pravni okvir za patentne spore in zmanjšalo tveganje neskladnih odločitev. Tako bo na primer ena sama tožba pred Enotnim sodiščem za patente nadomestila več vzporednih postopkov pred nacionalnimi sodišči.
Glavne prednosti novega enotnega patentnega sistema so:
- Nižji stroški za varstvo patentov v Evropi, saj odpravlja potrebo po nacionalnih postopkih potrjevanja in podaljševanja v vsaki državi članici, ki so dražji in bolj obremenjujoči. Trenutno stane desetletno podaljšanje veljavnosti patenta v sodelujočih državah članicah 29 000 evrov, za enotni evropski patenta pa bo manj kot 5 000 evrov.
- Enotna kontaktna točka za registracijo patentov in poenostavljenim, brezplačnim zahtevkom, bo skrajšal čas in zmanjšal stroške prijavitelja.
- Enotno patentno varstvo v sodelujočih državah članicah, ki predstavljajo približno 80 % BDP Unije.
- Večja pravna varnost pri uveljavljanju patentov, olajšana obravnava sporov ter bolj dosleden in predvidljiv sodni okvir. Odpravljeno je tveganje neskladnih pravnih odločitev v sodelujočih državah članicah, saj bo ena sama tožba pred Enotnim sodiščem za patente nadomestila več vzporednih postopkov pred nacionalnimi sodišči. Njegova pomembna prednost je, da bo reševalo spore ne le v zvezi z novimi evropskimi patenti z enotnim učinkom, temveč tudi z drugimi evropskimi patenti.
- Novi enotni patentni sistem bo spodbujal inovacije z zagotavljanjem enostavnejšega in stroškovno učinkovitejšega načina za varstvo in uveljavljanje intelektualne lastnine v EU za izumitelje in podjetja. Spodbujal bo tudi razvoj in komercializacijo novih tehnologij in proizvodov ter izboljšal konkurenčnost in gospodarsko rast, hkrati pa pomagal pritegniti tuje naložbe v EU.
Postopek:
- Vložitev evropske patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu. Ta nato opravi pregled in, če je ta uspešen, podeli evropski patent. Ta faza se že uporablja in ostaja nespremenjena.
- Imetnik patenta lahko nato v enem mesecu od podelitve zaprosi Urad za podelitev enotnega učinka za sodelujoče države članice. Glede na predvideno geografsko pokritost lahko imetnik evropskega patenta tega hkrati potrdi tudi v drugih državah, ki niso zajete v enotnem patentnem sistemu, v skladu z veljavnimi nacionalnimi postopki.
Novi sistem med drugim vključuje skupno sodišče za reševanje sporov v povezavi z evropskimi patenti in evropskimi patenti z enotnim učinkom, lokalne oddelke tega sodišča ter center za arbitražo in mediacije. Sodišče ima sedež v Parizu, center za arbitražo in mediacijo pa bo imel sedež v Ljubljani in Lizboni.
Upravni odbor Enotnega sodišča za patente je 19. 7. 2024 za direktorja centra za mediacijo in arbitražo za patente, ki bo imel sedež tudi v Ljubljani, za mandat petih let imenoval nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja.
Aleš Zalar
Kot pravi Zalar, je bil center formalno vzpostavljen na podlagi sporazuma o Enotnem sodišču za patente in je neodvisna ustanova, ki bo delovala v okviru nadnacionalnega enotnega patentnega sistema EU-ja in v tesnem sodelovanju z Enotnim sodiščem za patente. Sodišče je začelo delovati junija lani, medtem ko center za mediacijo in arbitražo še ni začel delovati.
Center se bo v prvih letih delovanja financiral v okviru proračuna Enotnega sodišča za patente, v nadaljevanju pa bo poslovanje centra samovzdržno, ker bodo neposreden vir financiranja plačane takse in druge pristojbine v patentnih sporih.
Patentni spori med drugim zajemajo področja biotehnologije, kemije, elektrike in telekomunikacij, farmacevtike, mehanskega inženiringa, metalurgije, fiksnih konstrukcij in transporta. Stranke v postopkih pri centru za mediacijo in arbitražo za patente ne bodo le tiste s sedežem ali prebivališčem v EU-ju, ampak tudi stranke iz ZDA, Kitajske, Japonske in drugih razvitejših držav sveta, je še pojasnil.
