Od januarja 2021 mora minimalna plača za 20 % do 40 % presegati izračunane minimalne življenjske stroške, kot je to predstavil minister Cigler Kralj. Delodajalci svarijo, da številne gospodarske družbe tega ne bodo prenesle, sploh zaradi pandemije; namesto tega so predlagali začasno zamrznitev plač, sindikati pa se temu upirajo.
Po predlogu vlade oz. ministra naj bi znašala minimalna bruto plača 1024,24 EUR, za kar je potrebno še posvetovanje s socialnimi partnerji.
Vlada bo minimalno osnovo za socialne prispevke s 60 % povprečne plače do konca junija znižala z osnovo – višino minimalne plače.
Predstavniki delodajalcev so v glavnem zadovoljni.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zadovoljni s tem, da je predlagan najmanjši mogoči dvig minimalne plače; pričakujejo, da bo država subvencionirala dvig.
Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da je ministrova odločitev glede na zakonske določbe korektna, čeprav nekateri delodajalci vztrajajo pri zamrznitvi minimalne plače; GZS verjame, da uskladitev ne bo višja od zakonsko določene spodnje meje, to je pri 1025 evrih bruto.
Pač pa sindikati ministru Cigler Kralju očitajo nesodelovanje s socialnimi partnerji, pa tudi to, da je nova višina določena na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, izračunanih leta 2017, saj menijo, da so zdaj življenjski stroški višji vsaj za 15 %.
So pa v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zadovoljni, da vlada minimalne plače ni zamrznila. Menijo, da bo uveljavitev zakona o minimalni plači v celoti pozitivno vplivala na gospodarsko rast, potrošnjo, rast produktivnosti in na trg dela.
Vlada želi tudi podaljšati ukrep čakanja na delo do konca aprila 2021 z nadomestilom v višini 80 %, da bi ohranila delovna mesta.
Ukrep skrajšanega delovnega časa bi lahko uporabili nosilci kmetijske dejavnosti, ki zaposlujejo delojemalce.
Uredništvo Podjetnik.net
