Številni bili-bi-podjetniki bi ustanovili d.o.o. ali odprli s.p., pa se jim zdi, da sama oblika gospodarskega subjekte ni v skladu z nameravanim poslanstvom.
Predvsem negospodarsko naravnanostjo njihove ideje.
Obstajajo še druge pravne oblike sodelovanja, ki so namenjene bolj socialnemu podjetništvu in delovanju v splošno družbeno korist.
Ti obliki sta društvo in zavod.
Kadar se želi skupina ljudi udejanjati v športu, rekreaciji, umetnosti, kulturi, izobraževanju,… takrat razmišlja tudi o teh dveh oblikah legalnega osmišljanja.
V širši javnosti, tudi med podjetniki, so specifičnosti obeh oblik manj znani, zato jih navajamo v tem prispevku.
Tako zavod kot društvo morata imeti neprofitno poslanstvo, torej njuna primarna dejavnost ni namenjena ustvarjanju dobička na trgu, ampak zadovoljevanju drugih ciljev.
Presežke prihodkov nad odhodki društvo lahko nameni za razvoj svojih dejavnosti, ali pa jih nameni lokalni skupnosti.
Zavod lahko presežke uporabi za razvoj, ali jih razdeli med ustanovitelje, direktorja, ali kako drugače, vendar le, če to omogoča člen v Aktu o ustanovitvi zavoda.
V primeru prenehanja društva njegovo premoženje preide v sorodno lokalno organizacijo.
Enako velja za zavod, če ni v Aktu o ustanovitvi določeno drugače.
Ustanovitelji društva so najmanj tri fizične ali pravne osebe, ki društvo ustanovijo zaradi uresničevanja svojih skupnih interesov.
Ustanovitelj zavoda je lahko ena sama prava ali fizična oseba.
Obe obliki lahko ustanovijo tudi tujci.
Delovanje društva je javno, poslovanje je javno objavljeno, medtem, kot se poslovni rezultati zavoda ne objavljajo.
Oboje ima pozitivne in negativne vidike.
Ustanavljanje in poslovanje zavoda ureja predvsem Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), društva pa Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 in 21/18 – ZNOrg)
Društvo zastopa poslovno sposobna fizična oseba ali več zastopnikov, če tako določa temeljni akt društva, ki opredeljuje način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje.
Društvo za svoje poslovanje odgovarja z vsem svojim premoženjem, izjemoma, pri grobih kršitvah zakonodaje, pa tudi solidarno vsi zastopniki društva s svojim premoženjem.
Ustanovni kapital za društvo ni zahtevan, za zavod pa naj bi bil polog ustanovitelja na začasni račun tolikšen, da bi zadoščal za ustanovitev in začetek dela zavoda.
Društvo se registrira na upravni enoti, zavod pa na sodnem registru. Stroški so zanemarljivi.
Društvo vodi predsednik, zavod pa direktor, ki ga imenuje ustanovitelj.
Za obveznosti zavoda odgovarja ta s svojimi sredstvi.
Če jih je premalo in ni drugače zapisano v Aktu o ustanovitvi, za obveznosti zavoda odgovarja ustanovitelj.
Društvo ali zavod lahko zaposlujeta.
Pogoji so enaki, kot v podjetjih, torej tudi oblike: zaposlitev za nedoločen ali določen čas, podjemna pogodba, študentsko delo, avtorske pogodbe.
Zavodi in društva lahko zaposlujejo preko javnih del. Če so registrirani kot prostovoljske organizacije, si lahko pomagajo tudi s prostovoljci, ki niso plačani, pripada pa jim povračilo stroškov prevoza, dnevnice in malica.
Društvo ali zavod pridobivata sredstva tudi na javnih razpisih ali z donacijami.
Zavod mora voditi dvostavno knjigovodstvo, društvo pa ima lahko enostavno knjigovodstvo, kadar nima več kot dve zaposleni osebi in prihodke pod 30.000€ letno.
Zavod ali društvo morata ločeno prikazovati prihodke od pridobitne in nepridobitne dejavnosti, kar določa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.
Dobiček, ki je ustvarjen zgolj z neprofitno dejavnostjo, ni obdavčen. Dobiček iz pridobitne dejavnosti je obdavčen kot pri drugih pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.
Obračun DDPO mora oddati zavezanec, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti (npr. zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ipd.). Tudi če v celoti ugotavlja dohodke iz naslova opravljanja nepridobitne dejavnosti.
Kadar društvo ali zavod doseže skupni promet zadnjih 12 mesecev v višini 50.000 € z obdavčljivimi transakcijami torej le od pridobitne dejavnosti, postane davčni zavezanec za DDV.
Davčno potrjevanje računov obvezno, ko je račun plačan z gotovino, s plačilno ali kreditno kartico.
Morda še majhen prišepet: pri nekaterih ustanoviteljih igra pomembno vlogo pri odločanju o društvu ali zasebnem zavodu dejstvo, da lahko skupščina članov društva posega v vodstvo in zastopnike društva in jih celo vse zamenja, medtem ko v zasebnem zavodu drži niti v rokah ustanovitelj.
Uredništvo Podjetnik.net
