Dve ali tri odstotni donosi na kratkoročnih naložbah so ponovno nekaj običajnega, ni pa nujno, da jih bomo prejeli ob vezavi depozita pri banki.
Najverjetneje bo potrebno za tolikšen donos preveriti druge, a vsem dostopne oblike naložb.
Z učinkovitim upravljanjem presežne likvidnosti lahko podjetje maksimira donos na sredstva, optimira finančne rezultate in zagotovi finančno stabilnost podjetja.
Seveda pa mora pri tem paziti na ustrezno ročnost naložb in na njihovo ustrezno razpršitev, da bodo naložbe v vsakem trenutku podpirale poslovanje podjetja, ne pa povzročale dodatne kompleksnosti.
Pri tem se mala podjetja razlikujejo od velikih predvsem po tem, da ena oseba v podjetju skrbi za več vidikov poslovanja, pri čemer praviloma za ukvarjanje s presežki denarja zmanjka časa.
Seveda je najlažje pustiti denar na računu, kar pa podjetju ne prinaša nobenih obresti.
Sklenitev depozita je podobno enostavna, vendar so lahko tudi v tem primeru obrestne mere zanemarljivo nizke. In tukaj se marsikatero podjetje ustavi.
Eden izmed pogostejših razlogov zakaj se podjetja ne odločajo za različne možnosti naložb je tudi nepoznavanje različnih produktov in posledično strah pred njimi, ki pa velikokrat ni upravičen.
Naložba v državne zakladne menice ali pa v sklad denarnega trga je namreč lahko tako z vidika donosnosti, varnosti in likvidnosti za podjetje celo bolj zanimiva kot depozit.
Medtem ko lahko pridemo pri naložbi v sklad denarnega trga ali zakladni menici do denarja v nekaj delovnih dneh, je ta v depozitu vezan do zapadlosti.
Bo pa potrebno pred prvo naložbo v sklad denarnega trga ali v zakladne menice najprej podpisati pristopno izjavo (sklad denarnega trga) ali pogodbo o odpiranju trgovalnega računa (zakladne menice). To nam bo prvič vzelo nekaj časa, ko pa bomo imeli to enkrat urejeno, je postopek nalaganja viškov podobno enostaven kot sklenitev depozita.
Samo Lubej
Kam po nasvet?
Podjetja se lahko za nasvet glede primernih naložb obrnejo na različne strokovnjake.
Najpogosteje so to bančni svetovalci, računovodje, najboljši pregled nad tem področjem pa lahko pričakujemo od finančnih svetovalcev.
Njihovo primarno delo je namreč poznavanje in svetovanje strankam glede celotne palete primernih naložbenih produktov.
Če lahko od bančnega svetovalca pričakujemo podrobno poznavanje ponudbe depozitov, ki jih ponuja banka, mogoče še kakšnega vzajemnega sklada, lahko od finančnega svetovalca pričakujemo še nasvet glede ostalih možnosti, ki so praviloma povezane z nakupom različnih kratkoročnih ali srednjeročnih naložbenih produktov, ki se opravijo preko borze.
Finančne svetovalce najdemo v borznih oddelkih bank, v družbah za upravljanje in pa med neodvisnimi finančnimi svetovalci.
Podjetja, ki od banke ne potrebujejo le posojila ampak imajo viške, ki jih je potrebno ustrezno naložiti, bi morala zato pri izbiri banke poleg stroškov ostalih storitev upoštevati tudi ponudbo banke na tem področju in dostopnost do ustreznih svetovalcev.
Če na primer iščemo kredit se praviloma osredotočamo na višino obrestne mere in stroške kredita, seveda je pomembno tudi, da ima banka za podjetja ustrezno ponudbo.
Ampak razlike med tem ali nam banka na drugi strani ponudi depozit z 0,01 % letno obrestno mero ali pa zakladno menico, ki nam pri podobnem tveganju (tveganje neizpolnitve obveznosti s strani banke ali države) prinaša tri odstotke, se lahko merijo v stotinah ali za večje zneske celo tisočih eurih na letni ravni.
In potem postane razlika v ceni paketa bančnih storitev, ki se med bankami razlikuje za nekaj eur mesečno precej nepomembna.
Prav tako ali ena banka zaračuna nekaj deset eur višje stroške odobritve kot druga.
Primož Kovačič
Naložbe primerne za kratkoročno plasiranje presežkov denarja
Podjetja lahko za kratkoročno plasiranje presežkov denarja izbirajo med različnimi produkti.
Najpogostejši in najbolj poznani so bančni depoziti, zakladne menice in skladi denarnega trga, seveda pa obstajajo tudi druge možnosti.
Obrestne mere za depozite se od banke do banke precej razlikujejo, prav tako pa se ob sklenitvi depozita za določen čas odrečete možnosti razpolaganja s temi sredstvi.
Nasprotno lahko do sredstev kadarkoli dostopate pri nakupu sklada denarnega trga ali pri nakupu zakladnih menic.
Oba instrumenta prinašata trenutno donose, ki so v glavnem višji kot pri depozitih primerljive ročnosti. Pomembno je, da podjetje svojega skrbnika povpraša za vse možnosti, ki jih ima na razpolago in prosi za primerjavo.
Pri naložbi v sklade denarnega trga je potrebno upoštevati tudi, da se lahko v kratkoročnem obdobju zaradi spremembe obrestnih mer na trgu donos nekoliko spremeni Pri depozitu in zakladnih menicah pa natančno vemo koliko denarja bomo dobili izplačanega ob zapadlosti.
Trenutni donosi, ki jih prinašajo različne naložbe
| Vrsta naložbe | Donos | Kako hitro pridemo do denarja |
| Depozit | 0,01 – 2,0 %* | Po preteku vezave |
| Skladi denarnega trga | 2,6 %** | V 3 – 5 delovnih dneh od naročila prodaje |
| Zakladne menice (SLO, DE, FR) | 3,2 % | V dveh delovnih dneh od prodaje |
*obrestne mere (OM) za depozite se med bankami zelo razlikujejo
**upoštevan je 1-letni donos skladov denarnega trga slovenskih družb za upravljanje
Stroški in davčni vidiki različnih naložb
Stroškov pri depozitu in nakupu skladov denarnega trga praviloma ni, se pa pojavijo, če na primer kupite zakladne menice na borzi.
Strošek nakupa na borzi znižuje donos zakladne menice, ker pa so donosi tako slovenskih kot tudi nemških in francoskih zakladnih menic z zapadlostjo tri mesece trenutno okrog 3,5 % na letni ravni, je donos tudi po plačilu provizije za nakup na borzi še vedno višji od 3 %.
Ker govorimo o kratkoročnih naložbah se bo donos praviloma odrazil v bilanci uspeha in izkazu poslovnega izida, seveda pa se je dobro v zvezi z obdavčitvijo in knjiženjem predhodno posvetovati z računovodjo.
Glede na precejšnje razlike, ki se pojavljajo pri donosih pri posameznih vrstah naložb je zato izbira ne le prave banke in bančnega produkta, ampak tudi izven banke in s tem ne bančnega produkta, ključna. Vsekakor bo treba nekaj angažmaja za iskanje primernih rešitev in sprejemanje odložitev. To pa praviloma ni odgovornost računovodje ampak managementa.
Pripravila: Primož Kovačič in Samo Lubej, Prosperita Family Office
