Številni veliki ljudje, ljudje, ki so premikali meje v znanosti, umetnosti, filozofiji ali bojevanju so pisali dnevnike.
Zdi se, da so nam najbolj v kolektivnem spominu ti slednji, vojskovodje in vojaki. Dnevniki so dragocen vir podatkov za analizo in rekonstrukcijo številnih zgodovinskih dogajanj in prelomnih trenutkov.
Pred kratkim mi je prijatelj posredoval prepis dnevnika svojega tasta, ki ga je našel v kleti. Le nekaj majskih dni do osvoboditve Ljubljane in konca vojne v Evropi je bilo opisanih drobno, skoraj stenografsko.
Vsebina?
Tako nenavadna in presenetljiva, da si zasluži svojo dolgo zgodbo.
Dnevnike rade pišejo zaljubljene najstnice, pa preveč pedantni uradniki, znanstveniki pred velikimi odkritji in z aspiracijami po Nobelovi nagradi; bolj poredko so dnevnikarji kreativci.
Znanstveniki trdijo, da je pisanje dnevnika zelo dobro za naše duševno (povečanje čustvene inteligence, premagovanje skrbi ali tesnobe) in fizično zdravje (boljši spanec, znižanje krvnega tlaka).
Če dnevnika še ne pišete, pa je morda čas, da ga začnete.
Ampak dnevnik se predvsem ali izključno piše za nazaj. Bržkone zvečer, po opravljenih obveznostih katerekoli vrste. Je lahko opomnik za prihodnost.
Kako pa je zapisi in druge oporo za kratkoročno prihodnost?
Kaj ljudje počnemo, da se pripravimo na delovni dan?
Moj prijatelj, velik književnik, vsako jutro najprej napiše kratko pesem. Predvsem zato, da se zbere, da se fokusira in se lahko zapodi v ustvarjanje literature. In napisal je tisoče pesmi, ki jih nikoli ni objavil.
Nekateri igrajo igrice, na primer starodavni tetris, ki ne vzame veliko časa in se lahko zaključi v nekaj sekundah. Igrajo ga do trenutka, da dosežejo zadani si rezultat. Vmes morda pijejo kavo ali čaj ali kar že, tudi zajtrkujejo in svoj krepijo intelektualni naboj. Ko se prepričajo, da so dovolj prebujeni, zbrani in ustvarjalni, da lahko začno z resnejšim delom.
To je seveda izjema, smoter tega pa je ustvarjanje notranje pripravljenosti za delo.
Tretji ali četrti se zadovoljijo z eno ali dvema cigaretama in kavo na hišnem pragu ali na balkonu, da si uredijo misli, nastavijo dnevne prioritete in nekako spravijo telo v pogon.
Kako je potem glede sugestije za vnaprejšnje pisanje dnevnika, ki naj bi bilo zelo priporočljivo in imelo prej omenjene koristi za dušo in telo? Kako začeti? Kako se lotiti pisanja dnevnika, če vam to nikakor ne leži in se vam morda zdi celo čudaško?
Če se zavedate, da so koristi od pisanja dnevnika tako številne, lahko poskusite tudi z malimi koraki.
Lahko posamezne načine tudi mešate med seboj, dokler ne boste našli koktejla, ki vam najbolj ustreza. Lahko pišete s svinčnikom v rokovnik, nalivnim peresom na posamezne liste, v pametni telefon, tablico ali prenosnik.
Ampak pišite!
Pišite zase, saj dnevnik je nekaj najbolj intimnega. Nekateri jih tudi skrivajo pred neželenimi bralci.
En stavek na dan
Seveda ste lahko med tistimi, ki imajo planirano vsako uro svojega dne, ali vsaj delovnika. Začnite le z enim stavkom dnevno, naj bo to v začetku dneva, vmes ali na koncu. Vzelo vam bo le minuto. Namesto brskanja po telefonu, si raje pomagajte s tem kratkim stavkom. V stavek zapišite nekaj o sebi in o vašem današnjem dnevu.
Nekaj o stvareh, ki ste jih počeli ali so se zgodile v zadnjih 24-tih urah. Dobrih ali slabih, poslovnih ali osebnih. Lahko začnete celo z besedami: “Počutim se …” in nato zapišite, kako se počutite v tistem trenutku. Strokovnjaki ugotavljajo, da imeli zapisani občutki večji pozitivni vpliv na vaše zdravje, kot če bi zapisali le nek dogodek.
Nekateri si tik pred spanjem zapišejo dosežke minulega dne, za samomotiviranje, namesto beležk, kaj bi morali opraviti, pa niso, in bi nato zaspali s frustracijo.
Hvaležnost
Podobno kot za vodenje dnevnika znanstveniki menijo, da je izražanje hvaležnosti izboljša razpoloženje, duševno zdravje in celo podaljša življenje.
Znanost je spet zelo jasna: občutek in izražanje hvaležnosti vas spravi v boljše razpoloženje, izboljša vaše duševno zdravje in vam lahko celo podaljša življenje.
Ali lahko oba smotra združimo v nekakšen dnevnik hvaležnosti?
Seveda. Vsak dan zapišete tri stvari (brez rangiranja) za katere ste hvaležni in komu: posamezniki, skupine, deležniki, sorodniki,… v poljubnem vrstnem redu. Če ste v stiski s časom in nimate papirja pri roki, si vsaj zamislite tri stvari, dogodke, in komu sta hvaležni zanje.
Jutranje strani
Namesto tetrisa in mnogo bolj zahtevnega pisanja pesmi, da bi spravili svoje telo na primerno »ogretost« in »vrtljaje« v vozniškem žargonu in seveda, če ste pripravljeni napisati kaj več kot stavek, se lahko lotite pisanja jutranjih strani. Te vas bodo postavile v agilno držo in vam urejale življenje.
Najbolj znana oseba, ki je začela promovirati ta pristop, je multimedijska umetnica (avtorica, filmarka, itd.) Julie Cameron.
Knjiga The Artist’s Way je stara tri desetletja in je bila mnogokrat ponatisnjena.
Seveda podobne ali enake pristope zagovarjajo tudi številni drugi avtorji. Julia svetuje, da preprosto v zvezek ali rokovnik vsak dan napišete tri strani. Lastnoročno. Gospa priporoča rumenkasti papir (domnevam, da zaradi pozitivnega psihološkega učinka, kot nasprotje modri barvi ekranov, v katere zremo cel dan in slabo vplivajo na psiho).
Napišete le tri strani na dan, v eni potezi (»iz cuga«), brez pretenzij, da bi to nekoč postalo literatura. Pišete o sebi svojih občutjih, načrtih, hvaležnosti, itd. skratka, o pozitivnih stvareh. Zdi se bolj zamudna metoda od prej omenjenih, je pa zato najbolj učinkovita.
Cilj pisanja je preprosto zbistriti svoj um z obsežnim prevetritvijo možganov.
Še bolj pomembni so stranski učinki, in ljudje, ki to poskusijo, pravijo, da deluje neverjetno dobro, saj raziskave kažejo, da bo izlivanje vaših občutkov in misli na papir prinese večje koristi za duševno zdravje kot zgolj beleženje dogodkov ali načrtovanje.
Še več: s katerokoli kreativno idejo, izboljšavo, inovacijo, poslovnim modelom,… se ukvarjamo le v mislih, nikoli ne moremo domisliti celega projekta, saj je hudič skrit v detajlih, do katerih pridemo le s pisno razčlenitvijo postopkov.
Ne nazadnje, pisanje daljših stavkov krepi možnosti razmišljanja. Jezik in pisno izražanje misli je ključ in način za razvoj mišljenja.
Jasno je, da ostajajo tudi številni drugi priporočeni načini, od kreiranja opomnikov in prepisovanja neopravljenih nalog v naslednje dni ali mesece, do preglednic, ki jih berejo tudi kolegi.
Kar začnite pisati dnevnik, tudi če je samo en stavek na dan.
Vito Komac