Vemo, da imamo preveč informacij. Vemo, da nam škoduje. Vemo, da jih ne znamo filtrirati (no ja, včasih arogantno mislimo, da to znamo).
Pa še vedno in vendar se ne odločimo za »detox« – razstrupljanje torej. Abstinenca na dolgi rok je nerealen cilj.
Dan pričnemo s spremljanjem objav na Facebooku ali pa na Instagramu, najraje pa kar oboje in še kaj dodatnega.
Nato beremo novice na enem in drugem portalu. Veliko negativizma, korupcije, kraje, šokantnih stvari (slabo šokantnih seveda), tračarskih novic. Pa potem se spet primerjamo na družbenih omrežjih, zvečer poslušamo novice.
In se čudimo, zakaj je v našem zahodnem svetu vse več depresije?
»Pa saj vse imamo.« Kaj je ta vse? Sreča očitno ne.
Ker je sreča tudi sicer napačna stvar, ki jo iščemo (takšna marketinška zadeva je sreča in iskanje nje je temelj potrošništva). Kajti sreča je opoteča, so vedeli že naši predniki.
Kar bi moral biti naš cilj je notranje zadovoljstvo, duševni mir. Tega pa v svetu negativnih novic, masovnega potrošništva in nasploh napačnih vrednot ni enostavno najti.
Danes ko toliko beremo o vseh vrstah nasilnih dejanj, ki jih človek naredi sočloveku, se res zastavi vprašanje – zakaj je tega toliko več?
Pa je tega res več, ali preprosto danes veliko več izvemo (dejansko vse) in pač preprosto več ljudi je na svetu (veliko več – torej bi morali primerjati procentualno gledano).
In torej vprašanje: zakaj torej vse to beremo? Kaj nam daje stalna obveščenost? Jo prav zares potrebujemo? Se kdaj vprašamo, kako se počutimo ob branju vseh teh novic?
Na to sem pomislila, ko sem debatirala s prijateljico in je povedala, da se ob prebiranju novic na LinkedInu ne počuti nič slabše kot prej, ko pa gleda Instagram ali Facebook več kot par minut (torej da prebere več kot prvih 10 »dobrih« novic), pa se njeno razpoloženje spremeni.
Dajmo se torej ustaviti v tem norem svetu in večkrat pomislimo, kako se v danem trenutku, ko nekaj delamo, počutimo. Nam koristi ali škoduje? So koristi večje od škode?
Kaj pa je najbolj smešno pri vsem?
Če ste kdaj gledali telenovele, dobro veste, da lahko izpustite kar nekaj delov, pa nič hudega – zgodi se toliko nekih dram, toda dejansko nič bistvenega se ni spremenilo in zato lahko normalno spremljate, tudi če niste pogledali par epizod.
Enako je s svetom. Svet se ne bo nič spremenil, če ne boste brali negativnih zadev. Svet se ne bo nič spremenil, če ne boste vsega tega vedeli. Spremenili pa se boste vi in vaš pogled na svet.
Je torej to rešitev?
Morda. Vendar pa nas je vse preveč odvisnih od tega spremljanja novic in objav. Kako torej živeti? Se lahko naučimo pravilnega branja? Si lahko v glavo položimo filter znanja, ki bi ločil realnosti od imaginarnih objav, ki ne bi pustil da vse to vpliva na nas?
Dvomim. Naš um je namreč neverjetno sposoben – vendar v večjem delu vsrkava vse tisto, kar zgolj vidi in občuti, ne le tisto, kar mu mi vsiljujemo, da si zapomni.
Kako torej?
Nič drugače kot vse ostalo, na žalost. Iskati moramo ravnovesje vsak dan znova. In vsak dan znova se bojevati, se pobrati s tal ter hoditi naprej. Kajti, kaj drugega pa nam preostane?
Ajda Vodlan (Ajda piše)
originalna kolumna je bila objavljena na portalu Domžalec
