Slovenska statistika pravi, da je povprečno 7 oseb v podjetju s 150 zaposlenimi konstantno na bolniškem dopustu.
Se vam to zdi veliko? Naše detektivske izkušnje potrjujejo slovensko statistiko, ki je s tem na žalost na vrhu EU držav. Vsi pa seveda vemo, da je prvih 30 dni bolniškega staleža – po 137. Členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – 1) – neposreden strošek delodajalca. To velja za vsako posamezno odsotnost zaradi bolezni zaposlenega, vendar do največ 120 dni v enem koledarskem letu. Ko bolniški stalež zaposlenega skupaj preseže 120 dni v letu, oziroma je njegova enkratna bolniške odsotnost daljša od 30 dni, pa nadomestilo plače krije obvezno zdravstveno zavarovanje, torej ZZZS.
Kaj pa 10.000 eur, kolikor povprečno znaša mesečni strošek zgoraj omenjenih 7 zaposlenih oseb, ki so mesečno odsotne zaradi bolniške – se vam to zdi veliko? Nam se zdi ogromno za motene delovne procese, zlasti če je katera teh oseb odsotna neupravičeno.
Upravičena bolniška odsotnost je seveda razumljiva in nujno potrebna. Storilnost osebe, ki se slabo počuti je bistveno slabša, s svojo prisotnostjo pa v primeru nalezljive bolezni ogroža tudi svoje sodelavce. A dejansko stanje bolniških odsotnosti ni tako črno belo. V vsakem večjem podjetju, pri katerem redno opravljamo kontrole ali nadzor bolniškega staleža, smo do sedaj odkrili vsaj enega kršitelja, ki na račun bolniškega staleža neupravičeno izostaja iz dela.
Običajno v tem času prikrito opravlja pridobitno dejavnost ali odide na krajši oddih, celo izven kraja bivanja, kar pomeni hudo delovno kršitev. Goljufi zaslužek kujejo tudi pri konkurenčnem podjetju, kar pomeni, da je primarni delodajalec oškodovan dvojno. Celo trojno!
Delodajalec mora poskrbeti tudi za prerazporeditev dela, včasih celo uvajanje nadomestnega kadra. Za slednje seveda pregovorno velja: »Vaja dela mojstra« ; zahteva svoj čas in kljub temu se število reklamacij in nezadovoljstvo strank običajno nekoliko povečata. Omenjene nevšečnosti preračunano stanejo delodajalca še dodatnih 20 odstotkov plače zaposlenega. Razumljivo je, da je vse to za delodajalca sila neugodno.
V znesku prihranka smo upoštevali tudi letni strošek najema detektiva, ki izvaja kontrole oziroma nadzor bolniških staležev.
Izvajanje redne kontrole ali nadzora bolniškega dopusta je torej rešitev in pomembna pridobitev za delodajalca in kolektiv. Pri tem ne smemo pozabiti na občutke zaposlenih in način, kako jim tovrstni ukrep predstaviti. Največjo vlogo pri tem ima izvajalec kontrole oziroma nadzora bolniškega dopusta. K zaposlenim mora pristopiti diskretno, z največjo mero spoštovanja in osebne etike. Ukrep je lahko predstavljen kolektivno, s čimer je napovedan in se že zaradi napovedi število kršitev bistveno zmanjša. Pri tem nikakor ne gre za ustrahovanje zaposlenih, pač pa za pozitivno namero zmanjševanja goljufij v podjetju oziroma težnjo k temu, da enake pravice in dolžnosti veljajo za vse zaposlene. Priznajmo si, da nikomur ne bi bilo prijetno garati dvojno in hkrati slutiti, da na ta račun nekdo za hrbtom dodatno služi ali počitnikuje. Zaposleni zato ukrep sprejmejo z razumevanjem. Delovna klima se izboljša, timski duh krepi, pripadnost podjetju je večja, s tem pa tudi motiviranost zaposlenih za delo. Odnos med zaposlenimi in nadrejenimi je ključen in tudi ta se dokazano izboljša.
V naši detektivski agenciji upravičenost bolniških staležev preverjamo na dnevni ravni. Zaradi doslednosti zbiranja dokaznega gradiva je to nujno potrebno, kar pa bi za podjetje lahko predstavljalo visok strošek stalne pripravljenosti vsaj enega naših detektivov dnevno. Zato se s podjetji običajno dogovorimo za pavšalni znesek, ki predstavlja razumen, minimalen strošek, v primerjavi s stroški neupravičenega koriščenja bolniškega dopusta. Z delodajalcem se dogovorimo za nadzor ali kontrolo bolniškega dopusta. Nadzor traja dlje časa, obsega nenapovedano spremljanje aktivnosti osebe skozi daljše časovno obdobje ter zbiranje slikovnih dokazov o tem, kaj v času bolniške odsotnosti počne zaposleni. O izvedenem ukrepu zaposlenega obvesti delodajalec naknadno skladno z ugotovitvami nadzora. V primeru kontrole detektiv zaposlenega osebno obišče, se z njim pogovori o zdravstvenem stanju ter preveri situacijo. Pri tem se strogo upoštevajo etične in zakonske meje dovoljenega nadzora ter pravice in dolžnosti tako zaposlenih kot delodajalcev. Zato lahko nadzor oziroma kontrolo bolniškega dopusta izvaja izključno strokovno usposobljena oseba, z ustreznim dovoljenjem za zbiranje dokazov.
V Sloveniji lahko slednje opravi izključno detektiv z veljavno licenco, trenutno je takih 87. V nasprotnem primeru dokazi niso pravnomočno veljavni in je vsakršno nadaljnje ukrepanje brezpredmetno. Le tako lahko delodajalec v primeru kršitev na podlagi pridobljenih dokazov ustrezno ukrepa.
110. člen Zakona o delovnih razmerjih namreč delodjalcu omogoča, da lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če, citiramo: »… delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.«
Ob tem velja opozoriti, da ob najemu detektiva vselej preverite, ali ima veljavno detektivsko licenco. Obstaja namreč nemalo oseb in celo podjetij, ki se izdajajo za detektive, nimajo pa ustreznih in/ali veljavnih dovoljenj. To pomeni, da je njihovo delo nezakonito. V primeru, da med opravljanjem storitev takšen »detektiv« zabrede v težave, je kazensko odgovoren tudi naročnik storitev, zato previdnost ni odveč. Seznam detektivov z licenco pa najdete pri Detektivski zbornici RS.
S profesionalnim in diskretnim pristopom tako lahko bolniške odsotnosti konkretno zmanjšujemo, klimo v podjetju (ter celo razmere v slovenskem gospodarstvu) pa dolgoročno izboljšujemo. Okno, skozi katerega odteka denar v podjetju, je tako dobro zaprto. Da pa tesnilo ne bo popustilo delodajalcem, toplo polagamo na srce, da del prihranjenih sredstev investirajo v dobro počutje svojih zaposlenih. Veriga podjetja je namreč močna prav toliko, kot je močan njen najšibkejši člen.
Aleš Ažman, detektiv
