Zakon o detektivski dejavnosti je Državni zbor sprejel 23. oktobra 2024. Kot pravijo na Ministrstvu za notranje zadeve se z njim krepi preglednost, odgovornost in strokovnost izvajanja detektivske dejavnosti.
Zakon ureja delovanje Detektivske zbornice Republike Slovenije. Zakon podeljuje Ministrstvu za notranje zadeve večjo vlogo pri nadzoru nad njenim delovanjem. Ureja tudi disciplinsko odgovornost detektivov, opredeljuje pravne podlage za pridobivanje podatkov ter ureja uporabo tehničnih sredstev, kar zagotavlja višje standarde delovanja detektivov in dodatno krepi učinkovitost ter integriteto poklica.
O zakonu in siceršnji problematiki smo se pogovarjali s predsednico Detektivske zbornice Republike Slovenije, Tino Kramberger.
Foto: Jernej Borovinšek.
Je bil novi zakon oblikovan tudi v sodelovanju z Detektivsko zbornico?
Da, Detektivska zbornica Republike Slovenije je sodelovala pri oblikovanju novega zakona, saj predstavljamo ključnega sogovornika na področju detektivske dejavnosti. Pri predlogih in spremembah smo izhajali iz prejšnjega zakona in potrebnih spremembah iz prakse, ki so se od leta 2011 izkazale kot nujno potrebne.
Zakaj je bil potreben novi zakon? Kaj se je dogajalo in glede česa naj bi stvari bolje urejal novi zakon?
Novi zakon je bil potreben zaradi več področjih, ki jih novi zakon ureja: celoviteje in jasneje (taksativno) določa oblike dela detektivov v okviru katerih je dopustno opravljati detektivsko dejavnost, nadgrajuje določitve pogojev za fizične in pravne osebe za opravljanje detektivske dejavnosti, določa konstitutivnosti vpisa in izbrisa detektivov, detektivov podjetnikov, zaposlenih detektivov in detektivskih družb v evidenco detektivov oziroma evidenco detektivskih družb, celoviteje ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje zbornice, nadgrajuje ureditve strokovnega nadzora nad delom detektivov in detektivskih družb, nadgrajuje ureditve disciplinske odgovornosti detektivov, nadgrajuje instituta varnostnega preverjanja ter ureditev mirovanja statusa detektiva, nadgrajuje upravičenja detektiva, ureja postopek pritožb zoper delo detektivov, krepi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona in nadgrajuje evidence, ki jih vodijo zbornica oziroma detektivi.
Nekateri detektivi, menda jih je 31, se pritožujejo zaradi določil novega zakona*. Kaj jih moti?
Vsak detektiv ima svoj pogled na spremembe, pri čemer je ključnega pomena, da se osredotočimo na temeljni namen zakona – omogočiti zakonito, strokovno in odgovorno izvajanje detektivske dejavnosti. Novi zakon ureja več sprememb, ki sem jih predhodno že omenila, pri čemer te spremembe nekaterim morda povzročajo nevšečnosti, vendar na drugi strani prispevajo k dvigu standardov, zagotavljanju večje pravne varnosti in jasni regulaciji dejavnosti.
*Portal Siol.net poroča, da je skupina 31 detektivov izrazila zaskrbljenost nad omejevanjem osebne zaznave oziroma njenim enačenjem s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki so zanje prepovedani in jih lahko izvajajo le policija in obveščevalne službe. Detektivom se namreč dinamično opazovanje postavlja pod izjemo, kar pomeni, da bo njihovo delo v praksi v večini omejeno zgolj na statično opazovanje, to pa bo močno vplivalo na kakovost njihovih preiskav, so opozorili.
Kako vse detektivi pomagate podjetnikom v praksi?
Detektivi lahko podjetnikom pomagamo na več področjih, saj lahko pridobivamo informacije na širokem spektru delovnih področjih, pri čemer nam zakon podeljuje tudi upravičenja, ki jih drugi posamezniki nimajo. Tako lahko pridobivamo informacije o dolžnikih in njihovem premoženju, o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih v skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja, o spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule, o uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov, o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod ter gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah, vročamo pisemske in druge pošiljke in ostalo po ZDD-2. Upravičenja, ki jih lahko pri tem uporabljamo so pridobivanje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov, pridobivanje podatkov iz evidenc; pridobivanje podatkov z osebno zaznavo in uporaba tehničnih sredstev.
Poglejte si tudi:
https://podjetnik.aktualno.si/detektivski-nadzor-bolniskega-staleza-detektiv-ales-azman/
https://podjetnik.aktualno.si/alkoholiziranost-na-delovnem-mestu/
https://podjetnik.aktualno.si/covid-vohuni-in-videokonferenca/
