Na nekem posvetu v ljubljanskem Tehnološkem parku so udeleženci – predvsem bivši ministri, profesorji in drugi poklicni izobraževalci – modrovali in oblikovali razvojno strategijo Slovenije.
Poslušali smo številne izjave, kako dobro je vse pri nas in da ne potrebujemo sprememb. Izobražujemo, diplomanti se nekako znajdejo, skratka, strategija naj ostane ista. Dokler se ni oglasil Luka Piškorič, ki je udeležencem dal vedeti, da nimajo stika z realnostjo in dogajanjem.
Včasih smo mularija ustanavljali garažne bende, danes pa mladi snujejo in inovirajo v garažah in skušajo dobiti sredstva za razvoj z množičnim financiranjem.
Nekaj nas je zaploskalo, izobraževalci pa še vedno niso razumeli.
Domači razpisi za nepovratna sredstva postajajo spremljani z nezaupanjem širše poslovne javnosti, češ, vedno jih dobijo isti in nadomeščajo v veliki meri nedovoljeno državno pomoč.
Poleg tega so namenjeni le tistim, ki že imajo dokazano sledljivost in uspešnost poslovanja in možnost garancij za pridobljena sredstva. Zagonsko podjetje se težko pririne do tega korita, saj mora še vedno večino sredstev zagotoviti samo. Zato je toliko bolj pomembno, da najširša javnost (bodočih) uporabnikov produkta ali malih investitorjev uvidi, da je nek razvijajoči se produkt koristen za uporabnike in predstavlja poslovno priložnost, ki jo je vredno podpreti.
Množično financiranje oz. crowdfunding je tako zaradi zelo težkega dostopa do domačih razvojnih sredstev (zlasti med mladimi slovenskimi zagonskimi podjetniki) postalo zelo popularno. Projekte je prijavilo že preko 150 novih, zlasti zagonskih podjetij. Izplena je kar nekaj – čez 4 milijone evrov. Samo na Kickstarterju je dvajseterica podjetij „potegnila“ 3 mil. €. Ostalih preko 130 projektov pa je pridobilo zgolj slabih 8000 € na projekt. Dovolj? Najbrž ne.
Samo v ilustracijo: do sedaj najuspešnejši projekt množičnega financiranja je Star Citizen, ki je zbral skoraj 90 mil. dolarjev!
Obseg množičnega financiranja je fenomen, ki po malem ogroža tudi že banke, saj je okoli 1250 platform v l. 2015 menda podprlo projekte z več kot 35 milijard $!
Naj omenimo še nekaj najbolj uspešnih projektov.
Na prvem mestu je Flykly serijskega crowdfunderja Nika Klanška, ki je uspel že večkrat (pravijo, da zdaj postavlja tovarno v Milanu), pa tudi ostalim, npr. Goatmug, Chipolo, Sipa Board, Red Pitaya z nad četrtmilijonskimi zneski se ni potrebno sramovati. Verjetno pa so zadovoljni tudi tisti z manjšimi, pa še vseeno spodbudnimi (Lumu, Ondu in ZenEgg) zneski nad 100.000 € .
Crowdfunding platforme
Najbolj priljubljena platforma množičnega financiranja s strani bodočih uporabnikov v svetu je t.i. „pledge“ (oz. financiranje s protidobavo) Kickstarter, ki je pri nas postal sinonim za množično financiranje, sledi pa mu IndieGoGo. Prvi ima številne omejitve glede lokacije prijavitelja, drugi je morda malce dražji ob neuspehu, kar zagotavlja določeno predselekcijo prijaviteljev.
Seveda je še niz drugih portalov, če naštejemo le nekatere: GoFundMe, GoGetFunding, Fundable. Manj znani, ki bolj povezujejo male vlagatelje in prinašalce idej, so: Quirky, RocketHub, ProFounder, Pozible, Peerbackers, Diaspora, Cofundos, ChipIn, FansNextdoor, Appbacker, 33needs in številni drugi, vsak s svojimi posebnostmi.
Od portalov, kjer morda pridobimo lastniško ali kombinirano financiranje, je med bolj znanimi za tehnološke projekte že Fundable. CicleUp je namenjen bolj tradicionalnim panogam, medtem ko MicroVentures povezuje vlagatelje (začenši od 3000 $ vložka) in razvijalce projektov.
Kreditiranje kot množično financiranje uporablja na primer SoMoLend za projekte od 100.000 do 1 milijona EUR. V člankih o mikrokreditih pred mesecem omenjena Kiva pa daje do 50.000 $ kredita in deluje že na vseh celinah, želeč narediti mikrokredite dostopnejše in bolj transparentne.
Tokrat se bomo zadrževali le pri najbolj pogostih, ki jih oblegajo slovenska zagonska podjetja, torej tistih (dveh) najbolj znanih s „pledge“ financiranjem. V nadaljevanju bomo skušali ugotoviti, kaj najbolj vpliva na uspeh ali neuspeh naših projektov.
Pripravili smo vprašalnike in med različno uspešnimi izvedli anketiranje, da bi zajeli čim več uporabnih izkušenj – pozitivnih in negativnih -, za vse, ki boste še poskušali preko paltform množičnega financiranja pridobiti sredstva za vaše projekte.
Če smo morda koga spregledali, naj se, prosimo, samoiniciativno javi. Zanimajo nas tudi vsi tisti, ki se pripravljajo s projektom za launch crowdfundinga na taki platformi.
Uredništvo Podjetnik.net
