Od 1. januarja 2024 dalje v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni (in nič več 20) nadomestilo plače izplačuje delodajalec iz lastnih sredstev.
V primerih poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, pa delodajalec izplačuje nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela.
V primeru, ko je razlog delavčeve bolniške odsotnosti poklicna bolezen ali poškodba pri delu, zakon torej ostaja nespremenjen.
Enako velja tudi za primere, ko gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, v trajanju do skupaj 30 delovnih dni.
In, če v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo traja manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
V osnovo za nadomestilo se ne vštevajo tudi poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila, nadomestila izplačana v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja in dohodki, ki se v skladu z drugimi predpisi ne vštevajo v osnovo za obračun nadomestil.
Od 1. januarja 2024 nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Nekateri posamezniki so dosedanjo zakonodajo brezsramno izkoriščali. Rekorder je bil nek član uprave v zasebni družbi, ki je skoraj osem let dobival nadomestilo po 24.000 evrov vsak mesec! (Nekateri so prepričani, da bi morali preveriti tudi argumente tistih, ki so mu omogočili tako dolgo bolniško…)
Kdo?
Pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja z individualnim zahtevkom lahko uveljavljajo:
- zavarovanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost;
- družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe;
- vrhunski športniki in šahisti;
- kmetje, če so za to pravico zavarovani;
- osebe, zaposlene pri tujih delodajalcih, vključene v obvezno zavarovanje v RS.
Posebnosti za samostojne podjetnike
Torej, strošek bolniške odsotnosti šele 31. dne preide na ZZZS.
Bolniška odsotnost za samostojne podjetnike oziroma nadomestila variirajo glede na razloge in znašajo od osnove (do 90 dni):
- 100 % – zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi
- 80 % – zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanje otroka za rehabilitacijo
- 70 % – zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi.
Kot osnova se jemlje predhodno leto, od katere so bili plačani prispevki.
Nadomestilo ne more biti višje od osnove, ki bi bila, če bi oseba delala. Samozaposleni niso upravičeni do nadomestila za začasno zadržanost od dela po prenehanju statusa samostojnega zavezanca.
Obveznost samozaposlenega
Izbrani zdravnik izda elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti zavezanca od dela (eBOL). Tega FURS posreduje ZZZS. Samozaposleni mora pravočasno, torej ob koncu koledarskega meseca, oddati obrazec OPSVZ z oznako, da je začasno zadržan od dela v breme ZZZS.
Potrdila o darovanju krvi (ePODK) k vlogi ni potrebno priložiti.
V primeru sobivanja z otrokom je obvezna priloga potrdilo o sobivanju. Vlogo samostojni zavezanec lastnoročno podpiše in jo na območno enoto ali izpostavo ZZZS posreduje osebno, po pošti ali skenirano v elektronski predal sedeža območne enote.
Samozaposlena oseba obračuna in plača prispevke le za čas, ko jih je dolžna plačati sama (torej do 30 delovnih dni). Od 31. delovnega dne gre to v breme proračuna.
V vlogi za nadomestilo zavezanec navede, da gre za vlogo za direktno izplačilo nadomestila in naziv konkretne organizacijske enote oziroma izpostave ZZZS, na katero želi posredovati vlogo.
ZZZS opravi obračun nadomestila, ki ga samostojnemu zavezancu izplača v roku 15 dni od prejema popolne vloge in vseh potrebnih podatkov za obračun.
V primeru, da samostojni zavezanec vloži vlogo za izplačilo nadomestila pred koncem meseca, v katerem je bila zadržanost v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, se rok za izplačilo nadomestila prične šteti prvi dan koledarskega meseca po mesecu zadržanosti.
ZZZS izplača nadomestilo, zmanjšano za davke in prispevke, ki pa jih ZZZS ob izplačilu nadomestila nakaže na ustrezne podračune FURS.
Refundacija nadomestila za zaposlene pri s.p.-ju
V primeru, da samostojni zavezanec zaposluje delavce, mora enako kot vsi drugi delodajalci, ob izplačilu plače zaposlenemu obračunati prispevke, dohodnino in oddati obr. REK in nakazati te obveznosti na prehodne račune FURS. V kolikor prispevkov ne poravna, se mu evidentira dolg.
Če samostojni zavezanec zaposluje delavce, zanje uveljavlja refundacijo nadomestila plače.
Natančnejša navodila si poglejte na: https://zavezanec.zzzs.si/nadomestilo-place-med-zacasno-zadrzanostjo-od-dela/uveljavljanje-pravice-do-nadomestila-samostojnih-zavezancev/
Povzeto po različnih virih – Podjetnik.net
