Med začasno zadržanostjo od dela imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Upravičenci so tako osebe v delovnem razmerju, s.p.-ji, samostojni poklici, ustanovitelji d.o.o.-jev, in pod posebnimi pogoji ustanovitelji zavodov, tudi vrhunski športniki in šahisti, rejniki in kmetje, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe.
Na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije – ustrezni dokument je bolniški list – imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela. Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.
Nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada taki osebi 31. dne zadržanosti od dela, prej pa gre nadomestilo v breme delodajalca.
Novost je, da zaposlenemu oz. upravičencu enkrat letno ni potrebno dostaviti delodajalcu bolniškega lista, če je njegova odsotnost trajala največ 3 dni. Za odsotnost mu pripada bolniško nadomestilo v višini 80% od osnove – plače preteklega meseca. Odsotnost mora delavec javiti delodajalcu že prvi dan. Če se delavcu bolniška odsotnost podaljša in bolniški list pokrije tudi prve 3 dni, šteje, da delavec ugodnosti do 3 dnevne odsotnosti brez bolniškega lista, ni izkoristil.
Izjeme – plačilo nadomestila od prvega dne zadržanosti od dela – so posebni primeri, ki jih definira zakon (npr. darovanje tkiva ali organov ali krvi, nega družinskega člana, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni).
V času bolniške odsotnosti ZZUOOP izrecno določa, da delavec v času koriščenja odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati zunaj kraja svojega bivanja, razen s pisnim soglasjem osebnega zdravnika. Sicer pa v primeru zlorab bolniške odsotnosti veljajo vsa pravila po ZDR-1 (pisni opomin, možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in podobno).
Področje bolniške odsotnosti in nadomestil urejajo predvsem Zakon o delovnih razmerjih – http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 , Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO213# in Zakon o urejanja trga dela http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5840 .
Prenehanje delovnega razmera med časom bolniške odsotnosti ne prekine tudi plačilo nadomestila; ta zavarovancu pripada še do 30 dni med začasno nezmožnostjo za delo po prenehanju delovnega razmerja, če pa je bolniška posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za vse dokler oseba ni ponovno zmožna delati.
V primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. delovnega dne zadržanosti od dela. Od prvega do tridesetega dne zadržanosti od dela pa izplačuje nadomestilo v tem primeru delodajalec v svoje breme. Seveda to velja tudi za s.p.-je in samozaposlene.
Nadomestilo zaradi nege otroka velja do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Uveljavlja ga lahko edino oseba – zavarovanec – ki otroka dejansko neguje (starš, zakonec, rejnik, skrbnik, ..)
Zaradi nege ožjega družinskega člana je zavarovanec upravičen do nadomestila največ sedem delovnih dni. Izjemoma lahko pristojni imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila do največ 30 delovnih dni. V posebnih primerih (duševno prizadeti otroci) lahko zdravnik podaljša odsotnost do 6 mesecev, pa še nekaj izjem je in sicer na predlog strokovnega kolegija UKC Lj.
Delodajalcu bo nadomestilo izplačane plače zavarovancu povrnjeno iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v 60 dneh od vložitve zahtevka.
Višina nadomestila
Višina nadomestila plače je odvisna od večih dejavnikov: od osnove za nadomestilo (povprečna mesečna plača in nadomestila v preteklem letu), razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije. Izplačano nadomestilo je nižje od plače, ki bi jo dobil zavarovanec, če bi delal, pa ne manjše od zajamčene plače.
V osnovo za izračun štejejo glede na okoliščine plača in nadomestila (tudi nadomestila za čakanje med epidemijo, plače delavcev v tujini, poračuni, izplačila po sodni odločbi, nadomestila za starševsko varstvo, zdravstveno zavarovanje, brezposelnost, itd.), kar si lahko v podrobnostih pogledate na spletni strani ZZZS.
Koliko plača ZZZS?
Za prvih 90 koledarskih dni se zniža odmerni odstotek za 10 odstotnih točk pri vseh razlogih začasne zadržanosti od dela razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu, nege družinskega člana in darovanja krvi.
Sicer pa za prvih 90 dni najmanj dobi oseba/zaposleni za spremstvo – 70%, za bolezen in nego družinskega člana – 80% in za transplantacijo organov drugi osebi – 90%.
Uredništvo Podjetnik.net
Poglejte si še: https://podjetnik.aktualno.si/regres-2021/
https://podjetnik.aktualno.si/kilometrina-in-prevoz-na-delo/
