Neverjetno se sliši, toda prav baloni vseh vrst že dolgo služijo temu namenu.
Tako Goodyear že od leta 1923 uporablja svoj cigarasti »zeppelin« celo za letenje z VIP potniki, še večkrat pa ga vidimo privezanega. Eden od uslužbencev Goodyearja, Mickey Wittman, ki je zadovoljen z učinkom, pravi: »Ljudem so ‘blimpi’ simpatični.«
V kolektivnem spominu številnih ljudi je še živa tragedija nacističnega ponosa, zeppelina Von Hindenburg v New Yorku. Zgorel je v nekaj trenutkih predvsem zato, ker je bil napolnjen z vodikom, pa tudi zato, ker je bila podkonstrukcija plovila preobilna aluminijevega oksida, ki je povzročil eksplozijo. Teh strahov ni več; vodik je prepovedan, vzgonski plin je helij ali pa zrak, ki je toplejši od zunanjega.
Tudi nekatera naša proizvodna podjetja, na primer tovarna barv JUB, se za oglaševanje poslužuje svojega toplozračnega balona, oblikovanega kot nosilka za stensko barvo. Kar nekaj let in stotino poletov ga je po slovenskem zračnem prostoru pilotiral Dušan Bukovec, ki ima tudi široke mednarodne izkušnje.
Glede opaznosti oglasnega balona njegov pilot Dušan pravi:
»Morda se komu zdi, da je toplozračni balon komaj opazen zaradi svoje oddaljenosti, a ne bi verjeli, koliko klicev sem dobil z zemlje, kadar sem bil v zraku.«
Nekaj osnovnih verzij zračnih ladij
- Zeppelin – oblika, kot jo je imel Hindenburg, z notranjim skeletom (večja in zelo velika plovila) ali brez; prvi je letel že leta 1852; za prevoz tovora in potnikov, vohunstvo ali oglaševanje; potniki so v kabini, pogon in manevriranje je zagotovljeno z zunanjimi motorji.
- Toplozračni balon – prvič je letel leta 1792, oblikovan kot krogla ali fantazijsko (special shape), različne nosilnosti, za zgolj posadko ali tudi za potnike, vsi v košari pod balonom, segrevanje zraka z gorenjem plina; problem je lahko za letenje neprimerno vreme (ne le dež, tudi zelo toplo vreme in še najbolj veter, ki lahko načrtovani let povsem spremeni in se načrtovani stik s potencialnimi kupci sploh ne more zgoditi; poleti so za letenje najprimernejša hladna jutra).
- Blimp – oblikovan kot zeppelini, brez notranje konstrukcije, praviloma namenjen zunanjemu oglaševanju brez letenja (privezani zaradi slabih maneverskih sposobnosti v primeru vetra); za notranje oglaševanje so zaradi bližine publike lahko manjši, opremljeni so z majhnimi motorji in se zlahka upravljajo, nanje ne vplivajo vremenski pogoji in so leti lahko povsem planirani.
Trendi
No, pri nas so se stvari skoraj ustavile po tragični nesreči pred leti na Barju. Od tedaj komaj še kdo leti s toplozračnim balonom, tudi zakonodaja se je zelo zaostrila. V tujini je tega več, zakonodaja je nekoliko manj stroga, naši piloti pa letajo marsikje po svetu.
Nekaj redkih ponudnikov se ukvarja tudi z organizacijo turističnih luksuznih poletov z velikimi zračnimi ladjami – zeppelini.
Še največ si je obetati v prihodnosti od valjastih balonov za prevoz tovora (pa tudi potnikov) v odročnih krajih, kjer ni sodobnih letališč, kot so na primer deli Afrike, Kanade ipd. Ti bodo sposobni prepeljati celo do 120 ton tovora, namesto helija pa razvijajo zaprt toplozračni sistem.
Razmišljamo, ali so zračna plovila sploh primerna za oglaševanje.
Vsekakor. Ameriške raziskave kažejo, da so oglasi na toplozračnih balonih kar petkrat bolj učinkoviti kot katerikoli drugi medij. Tudi cena na kontakt je nižja od običajnih medijev.
Oglaševalski zeppelin za portal www.mynight.si
FAQ – pogosta vprašanja
Ali lahko naročim natančen prelet neke lokacije s toplozračnim balonom?
Naročite ga sicer lahko, vendar pa je let odvisen od vremenskih pogojev; kot rečeno, ima toplozračni balon zelo omejene možnosti manevriranja.
Zakaj bi investiral za oglaševanje na štiri metre dolgem blimpu, ne pa na toplozračnem balonu z več 10-metrskim premerom?
Toplozračne balone gledamo vsaj na razdalji 150 m, pa do oddaljenosti nekaj kilometrov. Zaznavanje je fiziološko odvisno od kota, ki ga nek predmet zavzema v pogledu gledalca.
Blimpi letijo bližje, tudi v zaprtih prostorih (npr. športih ali prieditvenih dvoranah, trgovskih centrih, ipd.), so veliko bližje gledalcem in je kot gledanja večji, kot pri velikih, pa noramlno oddaljenih toplozračnih balonih. Poleg tega je blimp lahko rdijsko voden in ploven.
Ali lahko z balona video- snemamo okolico?
Seveda, iz košare toplozračnega balona to lahko počne kamerman ali pilot, iz blimpa za notranjo uporabo pa se to počne z daljinsko upravljano kamero, iz katere je možen celo prenos na veliki ekran na prizorišču.
Prednosti za oglaševalce
Strokovnjaki za trženje vidijo –poleg že omenjenih ugotovitev – številne prednosti oglaševanja s toplozračnimi baloni in blimpi.
- Vsako mobilno oglaševanje je uspešnejše od stacionarnega, nedinamičnega (kakršni so npr. billboardi), toliko bolj, če je to v zraku.
- Balon je pozitivno, celo romantično zaznan medij med široko publiko (ne pojmuje se kot moteče »smetenje« okolja), in gledalce osupne na prvi pogled.
- Kar precej ljudi je istočasno v intenzivnem stiku z blagovno znamko.
- Krepi blagovno znamko.
- Posebne lokacije se lahko zelo zanimivo »obdelajo«.
- Pozitiven in širok odmev v družbenih omrežjih (npr. selfiji na FB itd.) in v medijih, torej precej večja publika neposrednih očividcev.
- Splošni pozitivni učinki komuniciranja z javnostmi, zlasti, ko ga kombiniramo s sporočili za javnost, z dosežki, inovacijami, nagradami ipd.
Slabost takih balonov pa je, da ne pozivajo k neposredni akciji, predvsem k nakupu.
Na kakšnih balonih torej lahko oglašujemo?
Oglaševanje s toplozračnimi baloni je žal skoraj zamrlo. Če so se morali še pred leti balonarji boriti za prostor na zimskošportnih dogodkih, jih danes praktično ni več. Res škoda.
Kaj pa blimpi?
Običajno je bilo nekaj blimpov, ki so bili privezani na dolgi jeklenici – na primer na sejmih ali ob nekih drugih dogodkih – bolj kot smerokaz na prizorišče, kot pa z namenom oglaševalske akcije. Drugih podobnih oblik skorajda ni zaznati.
Leteči blimpi za letenje v notranjih prostorih pa so se nedavno pojavili v ponudbi Inštituta Mediapro (- upravlja tudi s portalom NoviPodjetnik). Vodja zunanjega komuniciranja pri Inštitutu Mediapro pravi: »Nabavili smo prvi blimp, drugi je v izdelavi, tretji načrtovan. Zakaj? Ker smo dobili na portalu MyNight precej povpraševanj po nečem podobnem – torej možnosti inovativnega oglaševanja na prireditvah in za snemanja. Opravili smo zahtevane izpite, pridobili smo licence za letenje, opravili testne lete in tudi že nekaj naročenih notranjih letov na prireditvah. Ugotavljamo, da je za tako vrsto zunanjega oglaševanja zanimanje veliko.«
Več o letečih oglasih lahko preberete na https://www.mediapro.si/leteci-oglasi-na-zeppelinu/
Uredništvo Podjetnik.net
