Kot vemo, je arbitraža sporazumni postopek reševanja sporov, ki je posledica dogovora strank, da bodo spor reševale pred zasebnim telesom mimo sodnih dvoran. Pri tem bo končna odločitev arbitra oziroma arbitražnega senata zavezujoča za obe strani. V primerjavi s pravdo arbitražni postopek ni javen, kar je njegova velika prednost, prav tako pa je manj formalen, hitrejši in v večini primerov cenejši.
Postopek odlikuje izrazito poudarjena avtonomija strank glede izbire tako procesnih kot materialnih elementov reševanja spora. V primerjavi z rednim sodiščem lahko stranke same izberejo arbitre, ki jim zaupajo zaradi njihove strokovnosti in izkušenosti in tako niso vezane na dodeljenega sodnika. Po drugi strani pa arbitraža strankam omogoča tudi izbiro merodajnega prava, ki ga bo arbitražni senat uporabljal pri odločanju o vsebini spora.
Stranke se o arbitraži običajno dogovorijo s pogodbeno arbitražno klavzulo, še preden pride do spora, lahko pa sklenejo arbitražni sporazum o predložitvi spora v arbitražo tudi po njegovem nastanku. Tako ali drugače stranke z odločitvijo, da bodo medsebojni spor reševale z arbitražo, izključijo pristojnost državnih sodišč za odločanje o sporu in jo prenesejo na arbitražo.
Arbitražne institucije
V svetu se stranke pogosto odločijo, da bodo spor reševale ob administrativni podpori arbitražne institucije. Slednje svojim strankam nudijo mednarodno priznane pravne strokovnjake (arbitre, mediatorje idr.), celovito administrativno podporo z zagotavljanjem ustreznega prostora za zasedanja arbitražnega senata in obravnave ter vodenjem zadev (»case management«). V Evropskem centru za reševanje sporov lahko stranke denimo za vodenje postopka izberejo bodisi arbitražna pravila centra (ki se zgledujejo po arbitražnih pravilih Komisije ZN za mednarodno gospodarsko pravo UNCITRAL pa tudi mednarodnega arbitražnega centra v Hong Kongu) ali katera koli druga pravila.
Arbitražna odločba
Arbiter oziroma arbitražni senat izda zavezujočo odločbo, ki ima med strankama učinek pravnomočne sodbe. Arbitražna odločba se lahko prisilno izvrši, ko jo sodišče razglasi za izvršljivo. Običajno je ta korak zgolj formalnost, saj lahko sodišče zavrne predlog za razglasitev izvršljivosti zgolj v primeru, če o zadevnem sporu po zakonu ne more odločati arbitraža ali je arbitražna odločba v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. V zvezi z izdano arbitražno odločbo so pravna sredstva izjemno omejena, saj je tožbo na razveljavitev arbitražne odločbe možno vložiti le iz ozko določenih zakonskih razlogov, vložiti pa jo je potrebno v roku treh mesecev od prejema odločbe.
Tri posebne oblike arbitražnega postopka
Poleg običajne arbitraže lahko stranke izberejo tri posebne oblike arbitražnega postopka:
- pospešeno arbitražo
- arbitražo na podlagi zadnje ponudbe
- in arbitražo znotraj denarnih omejitev
Postopek pospešene arbitraže vodi en arbiter in je pisen, procesna pravila postopka pa omogočajo hitrejšo izvedbo postopka, tako da takšne arbitraže praviloma ne trajajo več kot šest mesecev. Stroški tega postopka so občutno nižji od klasičnega arbitražnega postopka ali pravde.
Arbitraža znotraj denarnih omejitev strankam zagotavlja več nadzora nad izidom postopka. Stranke z dogovorom o taki arbitraži določijo minimalno in maksimalno vsoto, ki jo lahko prisodi arbitražni senat oziroma arbiter. Arbiter s temi omejitvami ni seznanjen in mora po izdaji arbitražne odločbe prisojeno vsoto uskladiti z minimumom oziroma maksimumom, če je s prvotno odločbo prisodil manj ali več od minimuma oziroma maksimuma.
Arbitraža na podlagi zadnje ponudbe pa zagotavlja, da izdana arbitražna odločba za stranke ne predstavlja presenečenja. Stranke namreč izbrano arbitražno institucijo obvestijo o zadnji denarni ponudbi, ki so jo pripravljene sprejeti oziroma plačati, pri čemer morajo predložiti čim bolj razumne ponudbe. Če je po dogovoru med strankami arbiter seznanjen z njihovimi zadnjimi ponudbami, izbere tisto, ki je razumnejša glede na vse okoliščine primera. Če pa pred izdajo arbitražne odločbe arbiter zadnjih ponudb strank ne pozna in se prisojeni znesek razlikuje od zneskov v zadnjih ponudbah, spremeni arbiter arbitražno odločbo tako, da prisodi znesek, ki je bližji zadnji poravnalni ponudbi.
Avtorica: Katarina Kresal, Evropski center za reševanje sporov
