V nadaljevanju objavljamo odlomek iz knjige Kdaj je dovolj mag. Gorazda Buha.
V prvem poglavju smo se spraševali, ali vemo kdo smo. Če lahko podvomimo kdo smo, seveda lahko podvomimo tudi o tem kaj želimo? Logično namreč je, da nekdo, ki ne ve kdo je, tudi ne ve, kaj želi.
What is it you truly desire …? sprašuje Tom Ellis v vlogi Luciferja v istoimenski televizijski seriji. Menim, da je to zelo dobro vprašanje, na katerega žal, v sodobnem svetu, skoraj ne znamo več odgovoriti. Morda pa je ravno zato sedaj prišel čas, ko bo odgovor na to vprašanje, postal ključen dejavnik tako v zasebnem življenju, kot tudi v poslovnem svetu. Poznamo vedno več ljudi, ki niso srečni ne zasebno, kot tudi ne v svojem poklicu. Pravijo, da ne delajo, tega kar želijo. Pogosto se počutijo izstrošeni oz. celo doživijo izgorelost. Pogosto menijo, da morajo delati, da lahko preživijo. Na žalost se tudi v zasebnem življenju ljudje ne počutijo srečne. Morda je razlog za pomanjkanje sreče in zadovoljstva v poslu, samo v tem, da ne vedo kaj si v resnici želijo?
Ko sem v obdobju priprave knjige dobil na kavi s kolegom, poslovnim svetovalcem ddr. Milan Krajncem, me je poleg mnogih njegovih nasvetov, navdušila njegova naslednja izjava: »Jaz osebno delam samo to kar želim.«
Morda bo to postala naša prihodnja družbena mantra. Da bo pa to lahko postala, pa dajmo najprej razmisliti, kaj si ljudje srčno želimo.
Želim ali (mislim, da) moram?
Poglejmo primer človeka, ki npr. želi zaslužiti milijon. Kaj je njegova srčna želja? Če pogledamo na to vprašanje s skrajno fizične oz. materialne perspektive, potem bi bilo smiselno naslednje vprašanje: Ali želiš ta denar v obliki kovancev ali bankovcev? Če je odgovor slednji, je seveda naslednje vprašanje kaj boš z »zelenci? Verjetno, ko jih boš imel, ne boš naredil zelene solate ali ga uporabil pri iztrebljanju. Namreč pri obeh imaš na voljo boljše alternative v obliki endivje in toaletnega papirja. Torej, pri nekomu, ki želi 1 mio dolarjev, v resnici ne gre za fizično željo ampak za simbolno željo. To pomeni, da je za osnovno željo, še druga skrita želja. To je želja po občutenju. Torej pravo vprašanje bi bilo: Kaj želiš občutiti ob posedovanju 1 mio dolarjev?
Podobno se lahko vprašamo še za druge materialne želje:
- Nekdo želi športni avto. Kaj želi občutiti?
- Nekdo želi potovati. Kaj želi občutiti?
- Nekdo želi postati uspešen poslovnež. Kaj želi občutiti?
- Nekdo želi dobre partnerske odnose. Kaj želi občutiti?
- Nekdo želi/zahteva nenehno seks od svojega partnerja. Kaj želi občutiti?
- Nekdo želi diplomo in veliko certifikatov. Kaj želi občutiti?
- Nekdo želi nova veliko hišo. Kaj želi občutiti?
Da ne bo pomote. Samo po sebi ni nič narobe, če imate materialne želje oz. si postavljate materialne cilje. Smiselno pa je ozavestiti zakaj imate te cilje. Kaj želite občutiti, ko boste dosegli svoj cilj? Ko boste odgovorili na to vprašanje, boste šele razumel ali so ti cilji posledice pričakovanj družbe, mogoče vaših staršev ali so to resnično vaše želje. Če želite npr. en milijon eur, potem verjetno želite občutiti obilje. Lahko, da ste preteklosti utrpeli pomanjkanje in tega ne želite več ipd. Na ostale primere, prosim poskusite odgovoriti sami.
Siddu Krisnamurti –“It is no measure of health to be well adjusted to a profoundly sick society.”
»Če si dobro prilagojen na zelo bolno družbo, to ni merilo zdravja.« Kot kaže smo posamezniki in posledično družba v nenehnem zadovoljevanju pričakovanj družbe in tako pozabljamo na svoje lastne želje. Ljudje smo se kakor kaže zelo dobro prilagodili na zelo bolno družbo, če parafriziram Krisnamurtija. …
Za vsakim materialnim ciljem se torej v ozadju, v eni ali drugi obliki, skriva želja po varnosti, vrednosti ali obilju. Gre torej za primarno željo po občutenju in ne po posedovanju materiala.
Če človek, ki npr. ima že omenjeni cilj 1 mio eur tega ne ozavesti, bo vedno ujet v »podganjo dirko«. Če ne bo dosegel cilja, bo nezadovoljen. Če bo dosegel cilj, bo začasno morda celo zadovoljen. Potem bo dvignil letvico stopnjo višje in še naprej mrzlično zasledoval nov cilj. Morda bo nov cilj postavljen na 10 mio eur.
Ali je vredno to početi, samo za to, da bi se počutil nekoč vrednega? Kot smo ugotovili, se to nikoli ne zgodi. »Tomorrow never happens!« kot ugotavlja Janis Joplin.
Morda pa se vseeno lahko zgodi, da se bom kdaj počutil vrednega, če bom ….? Možne odgovore bomo iskali v nadaljevanju.
Podvomili smo, da vemo kaj želimo. Že pred tem smo podvomili, da vemo kdo smo. Pa dajmo podvomiti še v druge naše resnice… Vprašajmo se kaj v resnici sploh vemo?
Avtor: mag. Gorazd Buh
P.S.: Na portalu Podjetnik.net so še drugi odlomki iz te zanimive knjige.
